Srce in ožilje

Bolezni srca in ožilja 


Pri odrasli osebi je srce veliko kot pest. Je votel mišični organ, ki ga mišična stena (pretin) deli na levo in desno polovico. Srce je sestavljeno iz desnega in levega preddvora (atrij) ter iz desnega in levega prekata (ventrikel).

 

Kri, ki vsebuje malo kisika, teče iz ven v desni preddvor in naprej v desni prekat. Iz prekata se črpa v pljučni krvni obtok, kjer se obogati s kisikom. S kisikom bogata kri teče prek levega preddvora v levi prekat. Od tam se prek arterij črpa v celo telo in tako zagotavlja oskrbo notranjih organov, mišičevja in možganov s kisikom in drugimi življenjsko pomembnimi snovmi. Kri nato teče nazaj v srce in kroženje se začne znova. Celotna količina krvi, to je pri odraslem človeku povprečno 5 do 6 litrov, se v približno eni minuti prečrpa skozi arterije in vene krvnega obtoka.

Kako deluje srce?

 

Osnovno delovanje srčne mišice je utripanje. Ločimo fazo krčenja (sistola) in fazo raztezanja (diastola). V fazi sistole se srčna mišica krči in črpa kri v pljuča in telo. Zatem pa se v fazi diastole mišica sprosti in srčna prekata se spet napolnita s krvjo. Krčenje srčne mišice je posledica električnega vzdraženja. Dražljaj, ki povzroča električno vzdraženje, nastane v sinusnih vozlih, ki so naravni srčni spodbujevalnik. Atrioventrikularni vozel sprejme dražljaj iz preddvorov in ga posreduje do srčnih prekatov. Vsi ti postopki so med seboj natančno usklajeni in vodijo do urejenega, ritmičnega delovanja srca.

 

 


Da bi srce lahko pravilno delovalo, mu je treba zagotoviti ustrezno oskrbo s hranilnimi snovmi. To nalogo imajo koronarne srčne žile (iz latinske besede corona = krona ali venec). Iz aorte - glavne arterije - se odcepita dve veliki žili: leva in desna koronarna arterija, ki se nato še naprej razvejata in prekrijeta srčno mišico kot mreža drobnih krvnih žil. Ker te žile skrbijo za dovod zadostnih količin hranljivih snovi in kisika, je njihova dobra prekrvitev zelo pomembna za normalno delovanje srca.

Krvni tlak

Krvni tlak je tlak krvi v žilah. Pod krvni tlak razumemo tlak v arterijah.
Poznamo:
- sistolični krvni tlak - tlak, ko srce potisne kri po žili; tlak manšete je ravno
  enak tlaku v žili - trenutek pred tem je žila še povsem stisnjena skupaj in v
  njej ni pretoka krvi - normalno 110-140 mmHg (15-19 kPa)
- diastolični krvni tlak - tlak, ko srce počiva in nastopi tišina; manšeta takrat
  žile ne stiska več - normalno med 60-90 mmHg (9.3-12
kPa)

Uravnavanje krvnega tlaka:

Krvni tlak je zelo pomemben, saj uravnava normalni pretok snovi skozi kapilare med krvjo in medceličnim prostorom. Zato obstajajo številni dejavniki in fiziološki procesi, ki ga vzdržujejo v normalnih mejah.
Eden on načinov ohranjanja tega razmerja je prek mišic. V stenah ven so gladke mišice, ki se krčijo in potiskajo kri proti srcu. Pri slednji zadevi pomagajo tudi t.i. mišične črpalke. To so skeletne mišice, ki obdajajo zlasti globoke vene. Sicer služijo za premikanje telesa, vendar hkrati s tem poganjajo kri po venah. Tudi dihalne mišice tvorijo dihalno črpalko: z dihanjem tako stiskamo dihalne vene v prsnem košu in s tem se kri potisne naprej. Vračanje zadostne količine krvi v srce po venah je zelo pomembno. Namreč, toliko krvi, kot se je bo vrnilo, toliko uspešno bo srce delovalo, saj je moč obeh prekatov (ventriklov) v srcu odvisna od nategnenja njunih mišic (napolnjenosti s krvjo). Obraten tok krvi preprečujejo zaklopke v venah, kar je tudi eden ključnih elementov za krvni tlak.

Obstaja tudi nekaj hormonov, ki vplivajo na krvni tlak. Ti so:
- adrenalin (pospešuje krčenje gladkih mišic, pospeši bitje srca in poveča moč
  krčenja srčnih mišic; izloča ga sredica nadledvične
žleze)
-
noradrenalin (pospešuje krčenje gladkih mišic; izloča ga sredica nadledvične
  žleze)
- antidiuretični hormon oz. ADH (pospeši reabsorpcijo vode v ledvicah in tako
  prepreči nadaljnji padec krvnega tlaka; izloča ga
nevrohipofiza)
- aldosteron (uravnava izločanje natrija skozi ledvice; izloča ga skorja
  nadledvične žleze)

Nevarnosti za srce in ožilje

Bolezni srca in žilja so v svetu in pri nas najpogostejši vzrok prezgodnje obolevnosti in umrljivosti ljudi. Torej storimo kaj dobrega zase. Odločimo se za zdrav način življenja! Spodaj so navedene najpogostejše težaved, povezane s srcem in ožiljem.
V zadnjih petindvajsetih letih smo spoznali, da lahko z zdravim načinom življenja preprečimo nekatera bolezenska dogajanja, ki so vzrok za pogostejše obolevanje in prezgodnje umiranje ljudi. V mislih imamo predvsem srčni infarkt, možgansko kap, ledvično odpoved in prizadetost žil drugje po telesu.
V Evropi se je v zadnjih desetih letih umrljivost zaradi teh bolezni pri ljudeh do 64. leta starosti zmanjšala kar za petnajst odstotkov.
Slovenci prav zaradi premajhnega upoštevanja načel zdravega življenja še vedno prepogosto obolevamo in umiramo zaradi bolezni srca in žilja. Umrljivost Slovencev v starosti od 54 do 64 let:
- 33 % moških umre zaradi bolezni srca in žilja
- 10 % žensk umre zaradi bolezni srca in žilja

Kaj je arterioskleroza?

Ko se na notranjo stran žilne stene začno nalagati krvne maščobe (holesterol), nastanejo večje ali manjše obloge (ateromi, plaki, lehe), ki jih sčasoma preraste vezivo. Ko se začne v aterome nalagati tudi kalcij, govorimo o aterosklerozi. Na tako spremenjeno žilno steno se lahko prilepijo krvne ploščice (trombociti) in nastane krvni strdek, ki lahko žilo delno ali popolnoma zapre.
Arterioskleroza je bolezenski proces v stenah žil, ki lahko pripelje do zožitve žil in s tem do slabše prekrvitve in oskrbe organov (srčne mišice, možganov, ledvic, mišic, črevesja) s kisikom in hranljivimi snovmi.

Kaj ogroža delovanje srca in ožilja?

Epidemiološke raziskave so razkrile celo vrsto dejavnikov, ki sodelujejo pri nastanku in razvoju arterioskleroze. Čeprav so vplivi teh dejavnikov različno pomembni, predstavljajo nevarnost za nastanek kroničnih bolezni (ishemične bolezni srca, možganskožilne bolezni in periferne arterijske bolezni).
Na nekatere dejavnike ne moremo vplivati. To so starost (pogostost nastanka ateromov in zapletov, ki jih povzročajo, narašča s starostjo), spol (moški so bolj ogroženi od žensk), dednost (bolniki s koronarno boleznijo imajo navadno v družini sorodnike, ki so imeli koronarno bolezen ali so umrli nenadne smrti relativno mladi). Veliko dejavnikov pa je takih, na katere lahko odločilno vplivamo sami ali z zdravnikovo pomočjo.Ti so:
- prevelika telesna teža
- kajenje
- zvišan krvni tlak
- čezmerno pitje alkoholnih pijač
- zvišan krvni sladkor
- telesna neaktivnost
- geobiološki vplivi - škodljiva sevanja, zato bi bilo dobro, da naročite meritve škodljivih sevanj, ki bodo ta sum potrdila ali ovrgla.

 

Kakšna je Vaša stopnja ogroženosti?

 Izpolnite vprašalnik o stopnji ogroženosti za bolezni srca in ožilja, ki se nahaja TUKAJ.

Preverite tudi na kakšnem mestu spite. Neustrezno mesto spanja, kjer so prisotna obremenilna sevanja, lahko sprožajo bolezni srca in ožilja, in tudi drugače škodljivo vplivajo na Vaše zdravje.
Naročite geobiološke radiestezijske meritve škodljivih sevanj ZDAJ.


Viri:
Krka d.d., Novo mesto (2009), Elektronski vir,
http://www.ezdravje.com/si/srce/ [dostop 18. november 2009]
Lea Breznik s.p. (2009), Elektronski vir,
http://www.mas.si/index.php?view=magnetno_polje [dostop 18. november 2009]
Lek d.d. (1998-2007), Elektronski vir, http://www.lek.si/slo/skrb-za-zdravje/srce-ozilje/o-srcu-ozilju/ [dostop 18. november 2009]
Wikipedia (2009),
Elektronski vir, http://sl.wikipedia.org/wiki/Krvni_tlak [dostop 18. november 2009]
<- nazaj na seznam zdravstvenih težav in bolezni


Copyright © 2009 - 2010 Geobiologija.net