Globalne mreže
Žarki, ki prihajajo iz vesolja sami po sebi niso nevarni. Imajo namreč
tako veliko energijo, da jih večina preide skozi zemljo, nekaj se jih
ukloni, nekaj pa se jih odbije od globljih geoloških plasti. Šele njihov
povratek, ko se odbijejo od trde kamnine v zemlji, je lahko škodljiv,
zdravilen ali pa nevtralen. Te mrežaste strukture nastanejo torej pod
vplivom kozmičnih žarkov v zemeljskem magnetnem polju. Nemški
raziskovalec, Dr. Ernest Hartmann je odkril pravcato mrežo teh sevanj, s
katero je prekrita tako rekoč vsa zemlja. Danes to mrežo imenujemo I.
mreža ali HARTMANNOVA MREŽA. Žarki mreže potujejo v
smeri sever-jug in vzhod-zahod ter dosegajo različne širine. Ponekod so
široki 18 cm, drugod pa tudi do 25 cm. Prav tako je različen razpon
žarkov. Radiestezisti so izmerili razpon od 180 do 280 cm. Tudi črte
žarkov niso ravne, ampak vijugaste. V naših krajih poteka Hartmannova
mreža od zahoda proti vzhodu v medsebojni razdalji 250 cm, v smeri
sever-jug pa na vsakih 200 cm. Žarek sam po sebi ni niti škodljiv niti
zdravilen. Eno ali drugo se pojavi samo na tistem mestu, kjer se žarka
vzhod-zahod in sever-jug križata. Tem križiščem pravimo tudi Hartmannovi
vozli. Naknadno so ugotovili, da ima to sevanje frekvence reda velikosti
Ghz, torej mikrovalovno območje. Mreža ni stacionarna, ampak se premika
skupaj z magnetnim poljem.

Dr. Manfred Curry je odkril II. mrežo, imenovano tudi CURRYJEVA
MREŽA. Ta mreža poteka pod kotom 45 stopinj na I. ali
Hartmannovo mrežo. Curry je razdelil ljudi na dve skupini. Pravi, da so
nekateri občutljivi na "vročo fronto", drugi pa na "hladno fronto". Ker
so vsa sevanja polarizirana, tudi tu nastopi pojem Ying-Yang oz.
plus-minus. Ljudje različno reagirajo na draženja različnih sevanj. Vse
kaže, da igra pri tem pomembno vlogo avtonomni živčni sistem. Živci
simpatikusa in parasimpatikusa so verjetno glavni posredniki jakostnega
vpliva sevanja na ljudi, živali in rastlinstvo. Posledica tega je, da se
v nekaterih prostorih počutimo dobro, v drugih pa ne. V nekaterih
posteljah spimo, v drugih ne.
Za Curryjevo mrežo velja, da prihajajo žarki odzgoraj in prodirajo v
zemljo. Pri Hartmannovi mreži so žarki zelene (radiestezijske) barve,
pri Curryjevi mreži pa rdeče (radiestezijske) barve. Kadar sta v isti
osi Hartmannov in Curryjev vozel, je Hartmannov žarek, ki je
zelen, spodaj, nad njim pa je Curryjev žarek v rdeči barvi. Pri tem
Hartmannov vozel naravnost "sika" kot puščica izpod Curryjevega.
Curryjev vozel dosega višino do 50 cm in ima obliko kupole. Ta pojav je
zaznati v stanovanjski hiši v vsakem nadstropju.

Barve vozlov se spreminjajo, če nanje položimo kovinski predmet. Barva
je odvisna od barve kovine. Znano je, da so Kitajci že nekaj tisoč let
pred našim štetjem znali poiskati kozmična in zemeljska sevanja. Od tod
tudi prvi podatki o "zmajevih črtah" (Marko Pogačnik: Zmajeve črte in
ljubljanski trikotnik). Kitajski cesar je imel namreč pri sebi posebej
izurjene služabnike, ki so pred začetkom gradnje vsake pomembne zgradbe
preiskali gradbišče, da ne bi bodoča stavba stala na mestu, kjer iz
zemlje prihajajo "zli duhovi", ki prinašajo nesreče in bolezni. Z
zdravilnimi škodljivimi sevanji pa so bili seznanjeni že tudi stari
Perzijci, Kelti, Egipčani in drugi kulturni narodi.
Približna širina Curryjevega žarka naj bi bila 50 cm, vendar velikokrat
naletimo na širino le 8 cm. Tudi razdalja med žarki običajno ni večja od
350 cm, vendar je včasih manjša ali večja.
Glavni spodbujevalec jakosti in premikanja obeh mrež je luna, ki s
svojimi spremembami povzroča valovanje sevanja. Mreži torej nista
konstantni, ampak "potujeta" z luno. Če bi torej hoteli natančno
določiti sevalna področja posameznih vozlov obeh magnetnih mrež, bi
morali opraviti detekcijo štirikrat v 28-ih dneh in nato še ob polni
luni in ob mlaju. So pa tudi dnevi, ko škodljivi vozli ne sevajo. Zato
se pogosto zgodi, da dva, sicer korektna radiestezista, na istem mestu
izvedeta različni detekciji, seveda ob različnem času. Po jakosti so
sicer sevanja različna, najmočnejša pa so ponoči med 1. in 4. uro,
vendar tudi ne vsako noč.
<- nazaj na vrste
sevanj
Cpyright © 2009 Geobiologija.net

